Primerjava med nekaterimi členi Zakona o zdravstvenem varstvu Republike Srbije in osnutkom ZZDej-1

V Uradnem listu Republike Srbije (Službeni glasnik Republike Srbije) št. 107/05 je v letu 2005 izšel Zakon o zdravstvenem varstvu (Zakon o zdravstvenoj zaštiti), ki poleg ostalih vidikov zdravstvene dejavnosti določa tudi pogoje za zaposlitev zdravstvenih delavcev v javnih in/ali zasebnih ustanovah. Predlog novega slovenskega Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1) ima dve ključni podobnosti z zgoraj omenjenim zakonom iz Republike Srbije:

1. Oba zakona odkrito diskriminirata zdravstvene ustanove glede na identiteto lastnika in dovoljujeta dopolnilno delo javnih zdravstvenih delavcev le v javnih ustanovah, ne pa v zasebnih. Morda je takšna ureditev dopustna v državah izven EU, ni pa v skladu z evropskim pravnim redom in smernicami. Slovenski predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti ZZDej-1 v osnovi naprotuje temeljnim štirim evropskim svoboščinam, t.j. prostemu pretoku blaga, storitev, oseb in denarja znotraj enotnega evropskega trga.

SLOVENIJA (ZZDej-1, 67. člen, 2. odstavek):
Zdravstveni delavec iz prejšnjega odstavka ne sme za svoj ali tuj račun opravljati zdravstvenih storitev pri izvajalcu zasebne zdravstvene dejavnosti ter pri drugem izvajalcu javne zdravstvene dejavnosti iz prvega odstavka 135. člena tega zakona.

SRBIJA (Zakon o zdravstvenem varstvu, 277. člen ):
(1) Zdravstveni delavec, zaposlen v zdravstveni ustanovi v državni lasti za poln delovni čas, lahko opravlja določene storitve zdravstvene dejavnosti iz svoje stroke pri ustanovitelju zasebne prakse oziroma pri ustanovitelju zdravstvene ustanove v zasebni lasti na osnovi pogodbe o dopolnilnem delu iz 199. – 202. člena tega zakona največ tri leta od dneva, ko stopi v veljavo ta zakon.
(2) Zdravstvenemu delavcu, ki nadaljuje z delom pri ustanovitelju zasebne prakse oziroma pri ustanovitelju zdravstvene ustanove v zasebni lasti po izteku roka iz 1. odstavka tega člena, preneha delovno razmerje v zdravstveni ustanovi v državni lasti.


2. Oba zakona vsebujeta vsebinsko prazne člene, ki ne vsebujejo konkretnih določil, temveč ključna merila in pogoje prepuščajo arbitrarni volji pristojnega ministrstva:

SLOVENIJA (ZZDej-1, 16. člen):
(1)    Izvajalci zdravstvene dejavnosti so javni zdravstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo strokovne, tehnične in druge pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
(2)    Pogoje in način preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka, določi minister.

SRBIJA (Zakon o zdravstvenem varstvu, 199. člen, 6. odstavek):
Način, postopek, pogoje in druga relevantna vprašanja glede organiziranja in opravljanja dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi ali zasebni praksi, predpiše minister.

Slovenski pravni strokovnjaki ugotavljajo, da predlagano besedilo 16. člena ZZDej-1 ni v skladu z ustavo in je vsebinsko prazen, saj ne določa nobenih pogojev za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Te pogoje naj bi določil minister, ki pa jih glede na ustavno načelo zakonitosti ne more določiti, saj za to nima vsebinske podlage v zakonu. Minister bi namreč glede na sedanjo vsebino 16. člena pogoje določal originarno, česar pa glede na načelo zakonitosti ne sme. Ustavno sodišče RS se je na primer v odločbi U-I-16/98 z dne 5.6.2001 in v odločbi U-I-232/99 z dne 22.5.2003 opredelilo glede vprašanja, kaj sme biti predmet urejanja s podzakonskimi akti in kaj ne.  Minister sme s podzakonskim predpisom le podrobneje opredeliti merila, ki jih mora vsebovati že sam zakon. Ker zakon pogojev in meril nima, bi bili ti pogoji lahko določeni s podzakonskim predpisom le arbitrarno, kar pa je nedopustno. Pogoji in merila za opravljanje dejavnosti namreč posegajo v z ustavo zajamčeno svobodo dela in podjetništva na eni strani in v z ustavo zajamčeno pravico do zdravstva na drugi strani, tako da gre nedvomno za pravno materijo, ki bi morala biti urejena z zakonom.  

Zakon o zdravstvenem varstvu Republike Srbije (Zakon o zdravstvenoj zaštiti) si lahko preberete v izvirniku, skupaj z ustreznim Pravilnikom, navodili Ministrstva za zdravje Republike Srbije in (pretežno negativnim) mnenjem pravne stroke v Srbiji.