Intervju: Zakaj so skoraj vsi ortopedi tudi zasebniki?
Predstojnik ortopedske klinike Vane Antolič o zdravstvenem sistemu Če odgovorimo na vprašanje iz naslova - zato, ker je mogoče in ker je po ortopedih veliko povpraševanja, logično. A po novem zakonu o zdravstveni dejavnosti (v javni razpravi je osnutek) morda zasebne ambulante bolnišničnih zdravnikov ne bodo več mogoče, še vedno pa bodo zelo iskani. Ob tem je zdravnikom "odneslo pokrov"; prvi so se oglasili ortopedi, v njihovem imenu pa Vane Antolič, predstojnik ortopedske klinike v Ljubljani in predsednik RSK za ortopedijo.
O tem, kaj bi novosti prinesle zavarovancem, seveda ni enotnega mnenja. Zdravniki napovedujejo katastrofo, ministrstvo za zdravje trdi, da samo ločuje javno zdravstvo od zasebnega, kot določa tudi koalicijska pogodba. Ob tem povejmo, da Slovenci namenimo za zdravstvo in zdravje okoli tri milijarde evrov na leto; večino iz obveznega zavarovanja (2,3 milijarde ali 6,2 odstotka BDP v letu 2008), del iz prostovoljnih zavarovanj (330 milijonov), del pa še samoplačniško, iz žepa (379 milijonov na leto). S tistim, kar za ta denar dobimo, so zadovoljni le redki, še zdravniki ne. Zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, po osnutku zakona ne bi več smel opravljati zasebne zdravstvene dejavnosti ali delati pri zasebnem izvajalcu, denimo v ambulanti brez koncesije. Zakaj temu nasprotujete in kaj bi to pomenilo za bolnike? Govorim v imenu ortopedov. Že zdrava pamet pove, da lahko zdravnik z licenco, potem ko je v delovnem času na kliniki izpolnil vse obveznosti, v prostem času dela, kar želi. Zdaj pa bi mu radi prepovedali, da v prostem času zdravi, pregledno, z računi. Edino javni interes bi upravičeval tako restriktivnost. A če se tak zakon sprejme, bi bili učinki na javni interes celo negativni, ker bi se podaljševale čakalne dobe - pregledani v zasebni ambulanti bi se ali obrnili na javni sistem ali odšli v tujino in prihajali nazaj z računom, ki bi ga moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povrniti (prost pretok v EU), ali pa bi se posluževali znanih koruptivnih metod in pritiskov na zdravnike - siva ekonomija, ki vedno cveti, kjer je vse prepovedano. Minister za zdravje Borut Miklavčič je pred kratkim ortopede obtožil, da ste proti, ker imate pač zasebna podjetja; o podaljšanju čakalnih dob in vrnitvi korupcije pa je dejal, da je bojazen minimalna in bolj teoretična. Kaj pravite na to? Po ortopedih je veliko povpraševanje. Ne samo jaz, tako rekoč vsi ortopedi imamo gospodarske družbe in espeje. Jaz ravno zato, ker želim, da je javno ločeno od zasebnega, medtem ko osnutek zakona to mešanje celo stimulira. Zdaj je stvar jasna: kdor želi točno določenega specialista ob točno določeni uri za pregled, mnenje za zavarovalnico, drugo, tretje mnenje, torej tudi za stvari, ki jih obvezno zavarovanje niti ne pokriva in ne plačuje, gre v zasebno ambulanto. Plača (za pregled od 50 do 70 evrov), dobi izvid ali mnenje in račun, plačan je tudi davek. Kaj je vendar s tem narobe? Če bo to prepovedano, bodo bolniki spet čakali na tega specialista v bolnišnici pri vratarju, za hitro, verjetno koruptivno uslugo v službenem času. Legalno na napotnico to ne bo mogoče, ker bi se preskakovala vrsta čakajočih, tudi izdaja računa v službenem času ni možna. Kaj pa finančni razlogi, menda ne delate vsi zasebno iz navdušenja? In v vašem Orthopsu delate brez soglasja delodajalca, UKC Ljubljana, torej kršite zakon o delovnih razmerjih? Ne gre za finančne razloge. Stroški v zasebni ambulanti so več kot 80 odstotkov tistega, kar bolnik plača, vložiti je treba v prostore, opremo, razvoj podjetja, plačati najemnino oziroma posojila in plače zaposlenim; jasno je, da ne gre za bajne zaslužke. Gre za občutek, da delamo tako, kot je prav, s svojim kapitalom, v prostem času in z računom. Sicer pa sem imel deset let vsako leto soglasje vodstva UKC za opravljanje zasebne dejavnosti, seveda zunaj službenega časa in na drugi lokaciji. Od lani pa UKC o tem ne reče nič več, ne da več nobenega mnenja. V enakem položaju je še okoli 400 zdravnikov v UKC. Zakaj raje v službi ne delate več? Čakalne dobe na operacije kolka so še vedno skoraj dve, kolena skoraj tri leta. Opravimo najmanj toliko ambulantnih pregledov, kot od nas zahteva pogodba z ZZZS. Operiramo lahko toliko, kolikor odobri in plača ZZZS in kolikor je operacijskih dvoran. Lani smo na kliniki povečali produktivnosti dela za 20 odstotkov z zamikom delovnega časa za pol ure in ker smo dvakrat na teden delali popoldne za enako plačo. Zavarovalnica nam je dala nekaj dodatnega denarja tudi za sobotno delo. Ampak čaka se tudi na ambulante, ker ljudje obidejo družinske zdravnike, čeprav so ti povsem usposobljeni, in iščejo ortopede. Če jih ne bodo našli v zasebnih ambulantah, bo naval na kliniko še večji. Pravite, da osnutek zakona stimulira mešanje javnega in zasebnega, kako? Spodbuja samoplačniške ambulante v javnih zavodih. Na naši kliniki jih trenutno ni, na ravni UKC Ljubljana so, ampak jih je manj. Ljudje so se, logično, pritoževali, da tam popoldne sedijo ljudje z napotnicami na račun zavarovanja ter zasebni bolniki, ki morajo plačati. Tu res lahko prihaja do mešanja javnega in zasebnega, administrator naroča in dela tudi za zasebnega bolnika, material se porablja tudi za zasebnega bolnika. Obstaja možnost, da je javni zavod dvojni zaslužkar, zaračuna ZZZS-ju in še bolniku. ZZZS bi moral za zasebne bolnike od javnega zavoda zahtevati povrnitev stroškov, saj so ti že plačani. Napovedane spremembe kritizirate, a kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti? O tem težko sodim, ampak gotovo je treba spodbujati - tako kot drugod v EU - soobstoj javnega in zasebnega zdravstva, ob nadzoru, ki bo preprečil zlorabe. Nekateri se zavzemajo za to, da bi bolnik, ki vstopi v zasebno ambulanto, tudi vse nadaljnje postopke opravljal samoplačniško. S tem se ne strinjam, saj ima bolnik zato, ker je zavarovan in to zavarovanje mesečno plačuje, pravico do zdravljenja v javnem zavodu, ki mu samo zaradi posveta v zasebni ambulanti ne more ugasniti. Če pa že, bi mu moral ZZZS povrniti stroške zdravljenja po predložitvi računa. Boste sprožili ustavni spor zaradi diskriminacije zdravstvenih podjetij brez koncesije glede na tiste s koncesijo ali zdravilišča, ki bodo zdravstveno dejavnost menda še lahko opravljala? Upamo, da tak zakon v državi, ki je v EU, ne more biti sprejet. Iz štirih pridobljenih pravnih mnenj izhaja, da je najverjetneje protiustaven, da diskriminira enake gospodarske družbe, da je v nasprotju s prakso v EU o soobstoju javnega in zasebnega, da posega v prosto gospodarsko pobudo in svobodo dela. Naj dodam, da je osnutek poln ideološke kuhinje, očitno mu manjka strokovnost s področja prava, medicine in ekonomije. Kar nekateri radi poslušajo in drugi zato radi govorijo, ni nujno tudi pravilna strateška odločitev za neko državo. |